Ko se ozremo nazaj lahko rečemo, da smo doživeli pristnost Sarajeva in posebne bisere Srbije v okolici Zlatibora.
Po vseh morijah v Bosni danes še naprej v Sarajevu živijo v sožitju pravoslavci, katoliki, muslimani in judje. Začutili smo utrip mesta, še posebej Baščaršije, ki nas je popeljala v obujanje spominov na skupno državo. Še posebej nas je očaral Višegrad s kamnitim mostom in kamnitim mestom ter seveda čevapčiči.
Iz Višegrada smo se z ladjico Grizlli zapeljali do Perućca skozi edinstven kanjon reke Drine in tako prestopili mejo s Srbijo.
Tridnevna nastanitev na Zlatiboru je bila odlično izhodišče za vožnjo z najdaljšo gondolo na Tornik, se po Pešterski planoti zapeljati do razgledne točke Molitva, kjer smo občudovali pogled na meandre reke Uvac in obiskali staro carsko mošejo v Sjenici.
Posebno doživetje je bil obisk Mokre gore in vožnja z vlakom po Šarganski osmici in obisk etno vasi Drvengrad Emila Kusturice. Preko nacionalnega parka Tara smo se spustili do jezu in reke Drine. V Bajini Bašti smo si ogledali hiško na skali in obiskali destilarno rakije.
Zadnji dan je bil rezerviran za etno vasico Sirogojno, obisk ene najbolj zanimivih jam v Srbiji pod pečino Stopić. V vasi Zlakusa malo za Užicami smo imeli zadnji postanek na domačiji Terzića Avlija. Domačijo sestavlja več manjših hišk, opremljenih s starimi predmeti, slikami in narodnimi nošami. Tu smo imeli tudi lončarsko delavnico in okusno kosilo.
Po petih dneh smo bili napolnjeni z dobro energijo in očarani nad vsem, kar smo na našem izletu doživeli.